Zgodovina pobratenja

 

Tistim, ki so prebrali zgodovino občine Ronke, imeni Metlika in Wagna zvenita znano. Oba kraja sta neločljivo povezana s preteklostjo Ronk in hkrati že štirideset let bistvano zaznamujeta naš pogled v prihodnost.

Dramatični dogodki, iz katerih so se rodile medsebojne vezi, bi danes že sodili v pozabo, če ne bi 25. aprila 1968 spomini na dejanja ponovno privreli na površje.

Prav v to leto sega odločitev občinske uprave o sklenitvi sporazuma o prijateljstvu z občino Metlika, ki je bila tedaj še del bivše Jugoslavije; in sicer v spomin na tragične dogodke druge svetovne vojne. Metlika je kraj, ki se je zapisal v srca mnogih naših krajanov. Po premirju leta 1943 so se številni prebivalci Ronk prostovoljno pridružili partizanskim enotam, ki so se bojevale proti nemški okupaciji, tudi na slovenskem ozemlju. Mnogi so se pridružili brigadi Fontanot, ki je nastala pri kraju Suhorju v občini Metlika.

Prav tako ni bilo moč izbrisati spomina na občino Wagna. Za mnoge je bil to nepoznan kraj, vendar le do 22. maja 1915. V dnevih tik pred izbruhom prve svetovne vojne je avstrijska vlada primorala naše takratne sokrajane zapustiti kraj, ki se je po nekaj dneh znašel v prvih bojnih vrstah. Ljudi so naložili na železniške vagone in jih deportirali na avstrijsko Štajersko, v begunsko taborišče na območju Wagne in Lipnice, ki je sprejelo skoraj 20.000 ljudi z območja Tržiškega okraja in iz Istre. Številni begunci iz Ronk so živeli tam vse do leta 1918. Mnogi, ki so se po porazu v Kobaridu vrnili na svoje domove, so našli le opustošenje, neobdelana polja in splošno uničenje. V spomin na te dogodke je bila 8. junija 1969 v Avstriji podpisana pogodba o pobratenju med občino Ronke in omenjenim avstrijskim mestecem.

Omenjeno tragedijo in skupno zgodovinsko usodo so znali naši občinski veljaki, skupaj s slovenskimi in avstrijskimi prijatelji, spremeniti v priložnost za navezavo prijateljskih stikov, ki trajajo že 40 let. Zahvaljujoč tej daljnovidni potezi jih lahko označimo za predhodnike ideje tiste Evrope, ki podpira umiritev napetosti, padec meja in zmanjšuje razdalje.

Geopolitične spremembe zadnjih dvajsetih let so povzročile padec berlinskega zidu leta 1989, odstranitev meje z Avstrijo, razpad Jugoslavije ter rojstvo Republike Slovenije leta 1991. Leta 2007 je bila odstranjena še zadnja meja, ki nas je ločevala od Slovenije. Sočasen razvoj novih infrastruktur je še dodatno zmanjšal razdalje, ki ločujejo tri občine.

Zahvaljujoč skupnemu trudu se danes lahko pohvalimo s prijateljski stiki med športnimi društvi in krajevnimi godbami na pihala, skupine civilne zaščite med seboj izmenjujejo izkušnje, žive so tudi kulturne povezave. Število pobud, ki se obnavljajo iz leta v leto, je skorajda nepregledno. Razvoj je usmerjen predvsem v aktivnosti, namenjene mladim. Zamisel o izmenjavah na tem področju se je porodila leta 1974. Od tedaj je vsako leto omogočeno desetim mladim iz vsake od treh občin, da preživijo osem dni v gosteh pri družinah v pobratenih občinah. Vsako leto se tako trideset mladostnikov odpravi na obisk v eno od pobratenih občin, v Ronke, Metliko ali Wagno. Od letošnjega leta se srečujejo med seboj tudi župnijske skupnosti treh občin.

Kot zahvala za zasluge, povezane z omenjenimi prijateljstvi, so bila našemu mestu podeljena nekatera izmed najprestižnejših priznanj in nagrad Evropske unije, med njimi leta 1993 »častna diploma«, leta 1994 »evropska zastava« ter avgusta 1998 »častna plaketa« Sveta Evrope.

Štiridesetletno delo pa še zdaleč ni končano. Soočiti se moramo z novimi izzivi in dejavno vključiti v aktivnosti predvsem mladostnike, simbol naše prihodnosti, začenši s sodelovanjem med našimi šolami.

Šole v Ronkih že poučujejo slovenski in nemški jezik in prav zato se je lansko leto pričelo sodelovanje tudi med šolskimi ustanovami. Pojav novih komunikacijskih sredstev, predvsem virtualnih povezav, nam omogoča načrtovanje skupnih eksperimentalnih didaktičnih dejavnosti, prek katerih bodo učenci lahko sledili lekcijam v materinem jeziku v razredih učencev enake starosti. Pri tem se bodo ustvarile tudi možnosti za nastanek novih prijateljstev.

V prid prihodnosti stikov med pobratenimi občinami moramo, po mojem mnenju, nadaljevati z vsemi dosedanjimi dejavnostmi in hkrati stopiti na pot novih spoznanj ter še boljše integracije treh zgodovin in kultur, kar nas bo utrdilo v spoznanju kako blizu so si naše usode dejansko vedno bile.

Zgodovinska dejstva nas povezujejo bolj kot si lahko mislimo. Naše tri občine so bile vedno mejna ozemlja, daleč od središč, kjer so se sprejemale važne odločitve. Že pred 2000 leti so Rimljani gradili ceste, ki so povezovale naše občine. Že takoj po razpadu Rimskega imperija so naše prednike družile skupne izkušnje barbarskih vdorov, ki so jim prinesli opustošenje, nasilje in preganjanje.

Prav zato je nadgradnja prijateljskih odnosov med Ronkami, Metliko in Wagno predvsem naloga šolskih ustanov in naših mladostnikov, ki naj postanejo nosilci prihodnosti, brez da bi pri tem zanemarili zgodovinski spomin. Mirno sožitje v Evropi brez meja, kjer je svoboden pretok idej, ljudi, dela in kulture že dosežena in trajna pravica, mora še naprej ostati temelj prijateljstva, ki povezuje naše tri občine, ter temelj neodrekljivih vrednot, ki so spremljale to prijateljstvo skozi čas.